Strahovi

Naslov izvirnika Gengangere
Premiera 10. oktober 2019, Prešernovo gledališče Kranj
Predstava traja 1 uro 50 minut in nima odmora. 

Režiser Igor Vuk Torbica
Prevajalec Janko Moder
Urejevalka prevoda Tatjana Stanič
Priredba besedila Igor Vuk Torbica, Katarina Pejović
Dramaturginja Katarina Pejović
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografka Sara Smrajc Žnidarčič
Skladatelj Vladimir Pejković
Lektorica Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe Igor Berginc
Oblikovalec maske Matej Pajntar
Tehnični vodja Igor Berginc
Vodja predstave in rekviziter Jošt Cvikl
Šepetalka Judita Polak

Zasedba
Helene Alving, vdova Vesna Jevnikar
Osvald Alving, njen sin, slikar Blaž Setnikar
Pastor Borut Veselko
Engstrand, mizar Peter Musevski (izvirna zasedba) Matjaž Tribušon k. g. (vskok)
Regine Engstrand, služkinja pri Alvingovi Vesna Pernarčič

Kot je zapisala Marinka Poštrak, se zdijo Ibsenovi Strahovi z vzponom novega konservativizma in z vnovičnim postavljanjem vprašanja ženske emancipacije dejansko še kako strahovi današnjega časa, saj nas ti iz preteklosti strašijo s ponovnim vznikom preizpraševanja vloge ženske v svetu in družini, pa tudi v družbi nasploh. In ne zgolj to ... Pri Ibsenovih Strahovih se plast za plastjo razpirajo na novo tisti strahovi, ki nas strašijo s poglobljenim vpogledom v zapletena brezna človeških odnosov na horizontu prevlade hipokrizije, moralne sprevrženosti in zategnjenih ter okostenelih družbenih nazorov, ki jim vlada kapital – prav tako kot davnega leta 1881, ko je delo nastalo. Kajti v svetu, ki smo mu priče, ni nič drugače kot v Ibsenovem času, čeprav so se vmes zgodile dve svetovni vojni in seksualna revolucija. Še vedno smo priče prevladi hipokrizije, ki dirigira družbeno sprejemljive norme, prikrivanju resnice, nabijanju krivde, triumfu zlagane morale nad etiko, prevladi t. i. razuma ali – bolje rečeno – družbenih norm nad pristnimi čustvi, logiki skrajno sprevrženega kapitalističnega pragmatizma … in navsezadnje pometanju pod preprogo vsega, kar bi lahko ogrozilo in zamajalo družbeni red na temeljih, ki sta jih ustoličili Cerkev in Država.
 

Ibsenova drama gledalca ne pusti neprizadetega. V njem se prebuja uvid Ibsenove etike, da ne pravni zakon in ne sočutje ne moreta uspeti, če ne gradita na resnici. 

Edvard Kovač, revija Družina

O režiserju

Igor Vuk Torbica (1987–2020) je leta 2013 diplomiral iz režije na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in prejel fakultetno nagrado Hugo Klein za najboljšega študenta gledališke režije. Veliko pozornosti kritikov in gledalcev je požel z režijo Nušićeve komedije Pokojnik, za katero je ob zaključku tretjega letnika prejel tudi glavno nagrado festivala Studio fest, na Nušićevih dnevih v Smederevu pa je bila predstava razglašena za najboljšo uprizoritev festivala. Po izjemno odmevni režiji Kleistove komedije Razbiti vrč v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu (predstava se je udeležila rekordnega števila festivalov) so se mu odprla vrata številnih gledališč v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji. V zadnjih nekaj letih je režiral vrsto izjemnih in večkrat nagrajenih uprizoritev, med drugimi Tollerjevega Hinkemanna in Shakespearovega Tita Andronika v Zagrebškem gledališču mladih, Molièrovega Ljudomrznika v HNK Reka, Horváthove Zgodbe iz Dunajskega gozda v zagrebškem gledališču Gavella, Molièrovega Tartuffa v koprodukciji Narodnega gledališča Sombor in Srbskega narodnega gledališča Novi Sad, Tolstojevo Moč teme v Narodnem gledališču v Beogradu, Lorcovo Krvavo svatbo v koprodukciji Srbskega narodnega gledališča Novi Sad in festivala Grad Teatar iz Budve ter v lanski sezoni tudi Lessingovo tragedijo Emilia Galotti v SNG Drama Ljubljana. Uprizoritev Moč teme je na letošnjem 6. Drama festivalu v Ljubljani prejela nagrado Jerneja Šugmana, ki jo podeljuje občinstvo za najboljšo uprizoritev festivala. Nušićeva Žalujoča družina, komedija v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in SLG Celje, je bila njegova prva režija v Sloveniji, zanjo je prejel nagrado Žlahtni režiser 2017 na Dnevih komedije v Celju, predstava pa je doživela zavidljivo število ponovitev in se udeležila številnih mednarodnih festivalov (Sterijevo pozorje, 40. Dnevi satire Fadila Hadžića, festival Grad Teatar Budva in Gledališki maraton Sombor).

O producentu

Prešernovo gledališče Kranj je v slovenskem gledališkem prostoru prepoznavno po tematsko provokativnih, estetsko izčiščenih in družbeno angažiranih uprizoritvah. Repertoar je usmerjen v družbeno in politično angažirana dela aktualnih (slovenskih in svetovnih) sodobnih dramatikov, svežo interpretacijo klasikov, uprizarjanje inovativnih dramskih form in tem, poetičnost gledališkega jezika ter v izbor najvidnejših režiserskih in igralskih imen. Gledališče organizira festival Teden slovenske drame, na katerem se vsako leto predstavijo najboljše uprizoritve, ki so v Sloveniji in tujini nastale na osnovi slovenskih dramskih besedil. Posebno pozornost posvečajo tudi kakovostnim uprizoritvam za otroke in mladino.

www.pgk.si
info@pgk.si