Maska
Maska je nevladna organizacija z razvejano umetniško, založniško in izobraževalno dejavnostjo, ki se je v zadnjih letih utrdila na domači in mednarodni umetniški sceni kot ena redkih organizacij, ki hkrati afirmira teoretsko in umetniško ustvarjalnost. Maska je skozi zgodovino pokazala ne samo, da skrbi za založništvo in produkcijo tako scenskih, kakor tudi interdisciplinarnih in vizualnih del, ter ne le da izobražuje in raziskuje, temveč nemalokrat s svojimi vsebinami in dogodki neposredno zareže v kulturni in politični prostor znotraj katerega deluje.
Tukaj si lahko ogledate celotno knjižno ponudbo.
Mala Kline GLEDALIŠČA POTENCIALNOSTI: MED ETIKO IN POLITIKO (Ljubljana: Maska, 2020) Razumevanje gledališča v knjigi Male Kline je daleč od razumevanja gledališča kot velike geste, glasne politične izjave, gledališča kot hrumečega prelomnega dogodka, ki je zaznamoval gledališko zgodovino v 20. stoletju. V knjigi so gledališke politične geste mikropolitične prakse, serija naključij in časovnih intenzitet, ki jih moramo vedno ugledati, prakticirati in misliti v njihovi singularnosti. |
|
Frank Ruda
Ukinimo svobodo rekonstruira zgodovino novoveške racionalistične filozofije (in njene predzgodovine v Martinu Luthru) z diskusijo o tem, kako natančno je fatalizem lahko uporaben za kritiko, uperjeno proti dominantnim ideologijam svobode izbire. |
|
Mladen Dolar
Knjiga Uprizarjanje konceptov prinaša izbor tekstov, ki jih je Mladen Dolar v toku zadnjih dveh desetletij posvetil umetnosti. Teksti so nastali ob različnih prilikah in na različne pobude, lotevajo se raznolikih tem, od gledališča (splošnih premislekov o gledališču in vrste posameznih predstav) preko razmislekov o glasu in glasbi, o statusu imena (ob podvigu treh Janezov Janš) in NSK do vizualne umetnosti, arhitekture, fotografij s kraja zločina itd. |
|
Robert Pfaller
Novi pojmi so v družbeni teoriji redki, in interpasivnost je nemara edini res novi pojem, ki je vzniknil v zadnjih dveh desetletjih. Zamisel, da lahko drugi ne samo delujejo namesto mene, temveč da so lahko tudi pasivni namesto mene, da lahko uživamo in verjamemo, da se lahko smejemo in jočemo skozi druge, je ključna za dojetje paradoksov naše cinično hedonistične dobe. Zato povejmo kar naravnost, Interpasivnost je eno od velikih utemeljitvenih del družbene misli, na enaki
ravni kot dela klasikov, kakršen je Max Weber. – Slavoj Žižek |
|
Oksana Timofeeva
Zgodovina živali si je naslov izposodila pri Aristotelu in analizira podobo živali v filozofski tradiciji. Ne gre toliko za esej iz filozofske zoologije, ampak raje za poskus filozofske antropologije novega tipa, ki v nasprotju s klasičnimi, antropocentričnimi antropološkimi nauki ne naslavlja središča, v katerega se postavljajo ljudje, prepričani o svoji izjemnosti, temveč se obrača k obrobju in mejam človeškega. |
|
Rok Vevar Pričujoča knjiga je kulturna zgodovina sodobnega plesa 50., 60. in 70. let 20. stoletja v luči kontekstov, prostorov, situacij ali predstav, v katerih je bila Ksenija Hribar umetniško aktivna. Spremljamo jo pri baletnih začetkih v ljubljanski Operi, prvih obiskih šole Marie Rambert v londonskem Notting Hillu, pri ponovnem odhodu v London aprila 1965, ko vstopi v London Contemporary Dance School in dve leti zatem postane članica ansambla LCDT, do odhoda v Manchester na študij teatrologije septembra 1974 in vrnitve v Ljubljano konec 70. let. |
|
Knjige bodo v času Festivala Borštnikovo srečanje na ogled v SNG Maribor (informacijski pult).
Lahko jih tudi naročite:
- po pošti na naslov: Maska, Metelkova ulica 6, 1000 Ljubljana
- po e-pošti: www.maska.si, info@maska.si